Reševanje vprašanja odgovornosti arbitrov je uvrščeno med kolizne prioritete pogodbene odgovornosti in sodniške imunitete. Arbitri imajo dvojno vlogo – po eni strani nastopajo kot ponudniki storitev, najeti in plačani s strani strank spora, po drugi strani pa kot organ, ki zagotavlja pravičnost. Zato nekateri argumentirajo v korist imunitete arbitrov v smislu, da ne nosijo odgovornosti, in to zaradi „položaja“ arbitra kot „kvazi-sodnega“ organa; medtem ko drugi takšno imuniteto odklanjajo s sklicevanjem na koncept pogodbene odgovornosti. Članek najprej nudi oris sedanjega pojmovanja odgovornosti arbitra glede na pravila najrazličnejših arbitražnih institucij in oziraje se na pravne predpise cele vrste držav, ki sodijo bodisi na področje common law, bodisi obratno – v sfero kontinentalnega prava (civil law). Nato prispevek razvija lastno stališče avtorja glede odgovornosti arbitrov, v katerem se ozira tako na pogodbeno teoriji, kot tudi na teorijo, ki izhaja iz „sodniške funkcije“ arbitrov. Po mnenju avtorja je potrebno izključiti odgovornost arbitrov za običajno malomarnost pri izdaji odločb, in to zaradi potrebe po zaščiti neodvisnosti arbitra. Vendar nad okvir procesa odločanja, kot takšnega, (in v primerih naklepne krivde) velja, da narava dela arbitra, torej ponujanje storitve, v principu ne zahteva neomejene odgovornosti s strani arbitra za kakršnokoli povzročeno ravnanje.