Varstvo potrošnika postaja pravni fenomen v nadnacionalnem merilu. To se kaže tudi v avtonomiji strank pogodb, sklenjenih med potrošnikom in podjetnikom. V času, ko gre pravo EU po poti posebnega pravnega varstva (na osnovi posebnih predpisov) in uvajanja restrikcij, je model, ki se ga aplicira v ZDA, zasnovan na varstvu, ponujenem na osnovi splošnih principov pogodbenega prava. Po mnenju avtorja je model, ki se ga aplicira v ZDA bolj efektiven in ne ovira razvoja tržišča, ki izhaja z visoke stopnje avtonomije, a vendarle tudi iz odgovornosti vseh pogodbenih strani, tj. tudi potrošnikov. Odgovornost je druga stran avtonomije, ki jo je potrebno aplicirati v široki meri, tako iz materialno pravnega, kot tudi procesnega vidika. To velja tudi za arbitražne pogodbe, sklenjene med potrošnikom in podjetnikom. Po mnenju avtorja ni potrebe po uvajanju posebnih restrikcij za dogovarjanje o arbitražnih klavzulah v potrošniških pogodbah. Pravno urejanje bi se moralo prej usmeriti  na kontrolo nad spoštovanjem osnovnih principov arbitražnega postopka. Evropski model tudi pogosto povzroča, da se s strani potrošnika zlorablja sistem varstva. Kot zanimiv in učinkovit model avtor smatra nemški model, ki predstavlja kompromis med sistemom restrikcij po pravu EU in modelom v ZDA.