Ta študija se ukvarja z analizo aktualnih trendov zahtev, katerim so izpostavljena arbitražna sodišča na Poljskem, kar se nanaša na pravo, odločilno za meritum spora v primeru, ko si ga udeleženci niso izbrali. V letu 2005 je poljski zakon o arbitražnem postopku doživel korenite spremembe (5. del državljanskega sodnega reda). Ena določb, ki jih je zakonodaja dopolnila (prvi odstavek 1194. člena  OSR), je vsesplošna dolžnost, da se spori rešujejo v skladu z “odločilnim pravom”, kar bi se morebiti lahko razlagalo tudi tako, da se je pojavila dolžnost uporabljati mednarodno zasebno pravo. Vendar avtor meni, da takšne razlage ni možno nasloniti niti na  sam OSR, niti na sodobne trende v arbitražnem pravu. Z vidika pravne nauke in arbitražne judikature obstajata dva glavna pristopa k problemu: “indirektno določanje” (arbitri uporabijo kolizijske norme) in “direktno določanje” (odločilno pravo je določeno brez aplikacije norm mednarodnega zasebnega prava). Tako prvi odstavek 1194. člena poljskega OSR, kot niti njegovi ostali členi, ne ovirajo uporabe katerekoli od obeh možnosti.